Priporočamo:

Interventni zakon

Odbor DZ za delo je 18.03.2020 brez glasu proti potrdil predlog zakona, po katerem bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Ukrepi bodo veljali tudi za samozaposlene.

Namen zakona, ki se bo po sprejetem dopolnilu imenoval zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, je ohranitev čim več delovnih mest v spremenjenih razmerah na trgu, ki so ali bodo posledica izbruha novega koronavirusa, verjetno bodo sledili še dodatni ukrepi.

Delodajalci bodo morali delavcem, ki jih bodo napotili na čakanje na delo, izplačati 80 odstotkov nadomestila plače, ki je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih. Pri tem bo delodajalec kril 60 odstotkov, država pa 40 odstotkov teh 80 odstotkov nadomestila. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece.

Delodajalec bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavil le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. V šestih mesecih po izteku ukrepa ne bodo smeli odpuščati. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali ki so v postopku zaradi insolventnosti.

Do 80 odstotkov nadomestila plače bodo upravičeni tudi delavci, ki bodo morali biti po odločbi ministra za zdravje v karanteni, bo pa v tem primeru plačilo v celoti krila država.

Odbor je sprejel več dopolnil, s katerimi je med drugim med upravičence vključil samozaposlene ter jim omogočil odlog plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos za dve leti.

Odbor je s sprejemom dopolnil pustil člene odprte, tako da jih bodo do izredne seje DZ lahko še dopolnili. Dobili so veliko predlogov različnih deležnikov, ki jih je treba še proučiti in morebiti vključiti v zakon.

Predloge so med drugim posredovali različni zavodi in organizacije, ki so v zelo različnih položajih, kar se tiče financiranja, delovanja na trgu, trenutnega izpada prihodka. Zato je predlagano, da bi resorji, pod katere spadajo te organizacije, pripravili vsak svoje ukrepe za društva, zavode ipd., ki spadajo v njihovo pristojnost.

Ne spreglejte

Kontakt

e-Mail novice

Naročam e-mail sporočila s koristnimi vsebinami podjetja Saldo plus d.o.o.

Vprašaj strokovnjaka

  • Ali ukrepi izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu predstavljajo davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Davčna obravnava odhodkov za promocijo zdravja je odvisna od presoje vsebine odhodkov v vsakem posameznem primeru. Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.
Arhiv >

Postavi vprašanje

Izjava stranke

  • S podjetjem Saldo plus sodelujemo praktično od nastanka našega podjetja, torej že več kot petnajst let! V tem obdobju je Saldoplus vedno uspešno sledil naši intenzivni rasti in se prilagajal našim vedno večjim zahtevam.Kot laikom s področja računovodstva je za nas zelo pomembno da se Saldo plus vedno dosledno zavzema za poslovanje znotraj zakonskih okvirov in dobrih praks. V vsakem poslovanju seveda prihaja tudi do težav in cenimo da je Saldoplus v takih situacijah vedno odziven in aktivno pomaga pri reševanju problemov, ne glede na to kdo jih je dejansko povzročil. Naj še dodam da Saldoplus za nas velikokrat ni samo računovodski servis, ampak nastopa tudi v vlogi finančnega in včasih celo pravnega svetovalca. Zvone Duplančič, Euro plus d.o.o. Arhiv >